Na prvi marčevski torek smo se na povabilo idrijskih policistov odpravili na Dan odprtih vrat PP Idrija. Veseli povabila in polni pričakovanj smo se, v tišini, ki jo lahko izvabi le prisotnost policistov, zbrali na dvorišču pred postajo.
Za boljše razumevanje policijskega dela so nas razdelili po manjših skupinah, kjer so nam po različnih »štantih« prikazali opremo, ki jo policisti uporabljajo med svojim delom. Seznanili so nas s praktičnim delom policijske patrulje, ki kontrolira promet, ugotovili smo, da so lisice za kršitelje izredno neudobne, posedeli smo lahko v »marici«, zaprli pa so nas tudi v zapor. Da je salama najljubši priboljšek tudi za pse, smo ugotovili, ko so nam predstavili policijskega psa, ki je izvedel nekaj »trikov«. Lahko smo si nadeli opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu na terenu in tako, vsaj za nekaj sekund, postali pravi policijski specialci. Nadvse zanimiv se nam je zdel prikaz odvzema prstnih odtisov na kraju zločina. Policisti pa delujejo tudi v hribih in na smučiščih! Koliko zanimivih pripomočkov: dereze, cepini, lopata, pa smučke…! Komaj, komaj smo se vrnili v šolo…
Izredno navdušeni, hvaležni in polni vtisov smo le stežka zapustili policijsko postajo, učencem, pa tudi učiteljem, pa bo ta dan zagotovo ostal v spominu kot spomin na prijetno druženje s policisti.
Namen obiska, ki ga je PP Idrija letos organizirala prvič, verjamemo pa da ne zadnjič, je seznaniti otroke s problematiko varnosti, z delom in poslanstvom policistov v družbi, ustvariti pozitivno podobo policistov med otroki ter povečati zaupanje v policijo. O vsem videnem in doživetem pričajo tudi spodnji zapisi:
»Na policijski postaji mi je bilo zelo všeč. Ogledali smo si zapore, policijske avte in policijskega kužka. Imeli so tudi pripomočke – lisice, preprogo za ustavljanje avtov in kamero za merjenje hitrosti. Najbolj všeč pa mi je bilo, ko sem gledala kako najdejo prstne odtise, če kdo vzame denar.« (Lena Pivk, 3.a)
»Pri policistih mi je bilo zelo všeč, ker smo se naučili veliko stvari o policajih in videl sem kako je v ječi.« (Brin Sedej, 3.a)
»Res mi je bilo všeč, najbolj pa, ko so mi pokazali celice. Bilo mi je tako všeč, da sem šla popoldan še enkrat!« (Katarina Pivk, 3.a)
Mirjam Debevc
