Skoči na glavno vsebino

V petek, 5. aprila, smo naše že znane vrstnike iz ZŠ Přimda gostili na OŠ Idrija.

Zjutraj smo se odpravili na delavnico, ki so jo pripravile članice Društva klekljaric idrijske čipke. Gostje so najprej malo poučili o zgodovini idrijske čipke in izvedeli nekaj zanimivosti o klekljanju. Po tej predstavitvi smo se usedli za mize in goste naučili klekljati idrijski ris. Hitro so se naučili klekljati in so že kmalu znali ustvarjati sami. Medtem smo se pogovarjali še malo o idrijski čipki in o razlikah življenja na Češkem in v Sloveniji. Delavnica je hitro minila in na koncu je vsak imel svojo klekljano zapestnico, ki jo je odnesel domov za spomin. Na koncu smo se iskreno zahvalili društvu klekljaric za odlično pripravljeno delavnico in se odpravili še na razstavo v Čipkarski šoli, kjer smo si ogledali čudovite, tudi bolj zahtevne čipke, ki so jih sklekljale spretne roke učenk Čipkarske šole.

Ana in Tjaša, 8.b

 

Po 3. šolski uri smo se odpravili v našo računalniško učilnico, kjer smo se razdelili po parih (in trojicah) ter določili slovenske legende, ki smo jih nato digitalno predstavljali v stripu. Na voljo smo imeli naslednje:  Jazon in argonavti ter ljubljanski zmaj, Kralj Matjaž, Zlatorog in Erazem Predjamski.

Ta naloga se nam je vsem zdela zelo zanimiva, ne le zato, ker smo ustvarjali s pomočjo računalnikov, temveč pa tudi zato, ker smo se morali znajti in biti izvirni, da smo z našimi sovrstniki uspešno komunicirali in se tako dogovorili o izgledu stvari in likov v naših stripih.

Po končanem ustvarjanju smo skupaj šli na kosilo in se odpravili proti idrijskemu rudniku. Tam smo si najprej ogledali uvodni posnetek, nato pa se podali v podzemlje, nosili pa smo čelade (kot pravi rudarji) in jakne, da nas ni zeblo.

Naš vodič nam je super razlagal in nasploh je bil obisk rudnika zelo zanimiv – lahko smo si kar predstavljali, kako težko je bilo nekoč življenje idrijskih rudarjev, potežkali pa smo tudi kos bogate cinabaritne rude ter jeklenko za shranjevanje živega srebra.

Znova na soncu pred Antonijevim rovom smo se še zadnjič skupinsko fotografirali ter se poslovili od naših prijateljev.

Petja, 7. b

Dostopnost