mail-3Učenci PB smo že nestrpni in komaj čakamo torka, ko bomo imeli na šoli pustno rajanje. V pričakovanju Pusta smo aktivni, krasimo razrede, izdelujemo pustne maske in se pogovarjamo o pustnih šegah in navadah…

Pust že od nekdaj pomeni slovo od zime. Že včasih je obisk šem ali mask prinašal srečo in kmetom dobro letino. Da bi to res tako bilo, so ljudje verovali, da je šeme zato treba obdarovati. Včasih so se smeli šemiti samo moški. Ljudje so se šemili že pred dvajset in več tisoč leti. Najverjetneje ima šemljenje dvojne korenine. S šemljenjem se častijo umrli sorodniki, šemljenje pa predstavlja tudi čaščenje duhov, ki živijo v naravi, usmerjajo letne čase in dajejo rodovitnost. Vedno so se šemili po vsem svetu. Pustne šeme v davnih časih niso bile prav nič smešne. Bile so resne, tudi strašljive, grozne. Ker so bili včasih ljudje bolj revni kot danes, so se le v pustni preobleki upali stopiti pred nevidnega duha in pred njim razgrajati, da bi pregnali zimo. S koncem srednjega veka se pojavijo pustni karnevali. To je bilo v času renesanse. Takrat se niso šemili samo za boga, temveč so se s pustnimi karnevali zabavali tudi zaradi lastnega veselja. V tem času so se začele šemiti tudi ženske. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je znameniti vsaj 20000 let star čarovnik. Naslikan je na skalno steno v neki jami v francoskih Pirenejih. Ima velike okrogle oči, na glavi jelenje rogove in dolgo ter kosmato brado. Roke skriva pod medvedjimi šapami, zadaj pa nosi rep divjega konja. Ta podoba verjetno predstavlja človeka, ki se je maskiral v izmišljeno žival. Pustna šema je pri nas v Sloveniji tudi KURENT ali KORANT. Kot bog brezmejnega divjega veselja spominja na grškega boga Dioniza.

mail-1mail-2
mailmail-4

 

 

 

 

 

 

 

DSCN2870DSCN2871

 

 

 

 

 

 

 

 

P1030072 P1030073
P1030083
P1030087P1030084P1030088P1030089
P1030093

DSCN9995

Dostopnost